V medijih

Danes vemo, da kronični stres ni le psihološka težava. Pospešuje biološko staranje.

Staranje ni enoten, neizbežen proces, temveč preplet bioloških mehanizmov, na katere lahko vplivamo.

Tekmovalnost poleg adrenalina izzove kortizolska in ostala rušilna stanja, ki vodijo v izgorelost, absentizem in izgubo smisla.

Maksilofacialna kirurginja mag. Andreja Eberlinc Krkovič, dr. med., o zdravljenju prirojenih nepravilnosti obraza, odgovornosti kirurga, lepoti, intuiciji in minljivosti.

Pri opazovanju življenja in ljudi se razkrije marsikaj. Predvsem skriti nameni, interesi in želje. V času, ko je človek vreden samo toliko, kolikor naredi in se dokaže, je dobro razmišljati drugače. In sicer o tem, kakšne kariere želimo graditi. Vprašamo se lahko, ali se v karieri obrestuje biti dober in plemenit, ko vidimo predvsem, da se prevečkrat nagrajuje napačne ljudi.

Ko tekmovalna ego obredja v podjetjih postanejo pomembnejša od resničnega dela, ko nastopijo cinizem, nezaupanje in kronična utrujenost, je to znak, da je podjetje v neravnovesju. Kako ukrepati?

Ne srečamo ljudi, temveč predstave o njih. Projekcije krojijo odnose, konflikte in občutek resničnosti.

Zakaj ekipe obstanejo v stanju preživetja in kako nastane organizacijska travma v knjigi 4Q UP pojasnjuje sociologinja in antropologinja Lucija Mulej.

Ni vedno enostavno razločevati žrtev od storilca, jemalca od dajalca, izvornega od kopirajočega. In sposobnost človeške domišljije, zlasti v potvarjanju dejstev in resnic, se žal veča z razvojem rešitev, ki olajšajo individualni trud.

Živimo v času, ki nagrajuje hitrost, učinkovitost in nenehno rast, a pogosto za ceno naše notranje stabilnosti. Izgorelost, tiha odpoved in pomanjkanje smisla so postali stalnica tako v osebnem življenju kot v poslovnem svetu.

Prisluhnite Sensa podkastu z dr. Lucijo Mulej, izredno profesorico, antropologinjo, sociologinjo, pisateljico in svetovalko. V ospredju pogovora je človek v vsej svoji kompleksnosti – njegova notranja pokrajina, zorenje skozi osebno rast, iskanje etične drže ter razmislek o sodobni družbi in duhovnosti.

"Uspeh in koherenca nista ista stvar," pravi Lucija Mulej ob izidu svoje nove knjige 4Q UP.

Epstein. Izjema, skrito pravilo, odmik od normalnosti? Sarajevo safari? Sadizem na pohodu ali čas Sodome in Gomore? Ali le logična posledica sveta, ki uspeh meri v "dosežkih", ne v integriteti?

Prof. dr. Uroš Ahčan je eno osrednjih imen slovenske plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije. Kot estet, predavatelj, pisatelj, Delova osebnost leta 2018 in dolgoletni zagovornik zmernosti je izjemen sogovornik.

Sodobna kultura hipa nas prepriča, da je ljubezen pač kričeča in da je treba iskati v drugem paru oči iskro, ki neizbežnost zaneti hitreje in bolj intenzivno.

Prof. dr. Uroš Ahčan je eno osrednjih imen slovenske plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije. Kot estet, predavatelj, pisatelj, Delova osebnost leta 2018 in dolgoletni zagovornik zmernosti je izjemen sogovornik.

Knjiga Vročica tresljajev duše (2025) je zbirka ljubezenskih pisem v obliki pesmi, v katerih Lucija Mulej odpira prostor bližine, duhovne intime in notranje resnice.

Dr. Lucija Mulej se je pogovarjala z dr. med. Polono Podnar o menopavzi, enem najpomembnejših prehodov v življenju vsake ženske.

Je to blef? Marketinški spin? Ali celo resnica, ki je še nismo sposobni objeti? Je koncept odgovornega državljana sodoben, zastarel, provokativen ali zgolj produkt zdrave kmečke pameti, ki nam pravi: česar ne naredimo mi, ne bo namesto nas nihče drug.

Dr. Lucija Mulej se je pogovarjala z dr. med. Polono Podnar o menopavzi, enem najpomembnejših prehodov v življenju vsake ženske.

Žal, hitrost in hipna odzivnost nadomeščata razmislek. Družbene in tehnološke strukture spodbujajo takojšnjo reakcijo – ne refleksije. Naše okolje ni več zasnovano za poglobljen proces mišljenja, temveč za hitro izmenjavo signalov in potrditev.

Ločitve v zrelih letih so v porastu – Ne gre le za osebne zgodbe, temveč za širši družbeni premik – Kako v zrelih letih znova najti točko stika?

Narava se brez drame poslovi, mi pa se borimo z vsako spremembo – Morda nas jesen uči najmehkejše oblike poguma: spustiti.

Kdaj bo družba razumela, da biti samska ni poraz, temveč izbira? Da rodovitnost ni samo biološka? In zakaj še vedno merimo žensko vrednost po materinstvu?

Mame, ki so ljubile brez pogojev, zdaj živijo s tišino – Svet, ki časti pravice, je pozabil na dolžnost – Se še znamo zahvaliti za dano ljubezen?

Ste se že kdaj znašli na sestanku, ki se je začel ob deveti in ob dvanajsti niste vedeli, zakaj ste sploh tam? Sobe so bile polne besed, elektronska pošta je brnela, poročila so krožila – a na koncu niste imeli ničesar oprijemljivega.

Včasih si moškega prepoznal po pokončni drži, čisti besedi in sposobnosti, da zaščiti, kar ljubi. Danes pa ga svet pogosteje presoja po številu kvadratov v lasti, limitu na kartici in zmožnostih lizinga. Čast se je umaknila bonitetnim ocenam. In ljubezen? Tudi ta ni več varna pred logiko transakcije.

Nekoč je med moškim in žensko pel ples dvojine – danes vlada tiha zmeda – Se lahko ponovno naučimo tega plesa, brez da izgubimo sebe?

Moški so v notranjem krču. Ženske pa – samostojne, sposobne, samozadostne – vstopamo v svet, kjer si same kupimo prestiž, same ustvarimo varnost, same prenašamo breme in milino.

Ločitve so postale nova norma, zakoni pa vse bolj dogovorjene zveze interesov in predstav. Ali še verjamemo, da je zakon prostor ljubezni – ali zgolj orodje za upravljanje biološke in socialne ekonomije?

Pogum je ena najstarejših človeških vrlin – in ena najbolj izmuzljivih. Ne biva le v krikih, temveč tudi v zadržanih vdihih. Ne zgolj v manifestih, pač pa v odločnih, a neopaznih korakih. Pogum se ne napaja le iz potrebe po slavi, temveč iz zvestobe. Sebi. Resnici. Tišini.

V času, ko se objektivizira ljubezen, ko človeka, žensko ali moškega, postavimo v vlogo »uporabne vrednosti«, se parametri smiselnosti ljubezni prevrednotijo. Mar res sprejemamo to, da smo vredni le zdravi, uspešni in lepi?

Temačni hodniki podatkovnih centrov brnijo v enakomernem ritmu, medtem ko algoritmi nenehno predelujejo informacije. Milijarde vrstic kode odločajo o prihodnosti poklicev, pravičnosti in celo o tem, kdo bo dobil službo in kdo bo ostal v ozadju. A kdo nadzira t. i. umetno inteligenco (UI)?

Ujeti nekje vmes. Med obrazi odvisnosti, ki so hitro spremenljivi. Spolzka tla, po katerih hodijo tisti, ki se ujamejo v omamo rednega uživanja drog ali vikend »odklopa«, »seans« s to ali ono psihoaktivno snovjo, menda postajajo nova normalnost.

Polona Podnar, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, je nekdanja direktorica Porodnišnice Kranj, ki zelo trezno in brez dlake na jeziku razmišlja o sodobnih trendih ženstvenega in materinskega.

Se vam zdi, da ste neodvisni in avtonomni v svojih odločitvah? Ali sami določate okvirje lastnega mišljenja? Kdo ali kaj usmerja vaše misli in odločitve? Kdo je vaš "čarovnik" – tisti, ki poganja vašo notranjo magijo? Kdo ali kaj je vaše gorivo? Kje pridobivate informacije? Kje jih iščete?

Živimo v času umetno ustvarjenega egocentrizma, pravi dr. Lucija Mulej, ki je izredna profesorica, sociologinja, antropologinja, svetovalka, terapevtka in še marsikaj drugega. Zase pravi, da je človek na poti. Zanima jo ogromno stvari, je radovedna in se še vedno rada uči.

Nedavno smo si na nacionalni televiziji lahko ogledali film o švicarskem ekološkem aktivistu Brunu Manserju in njegovem boju za ljudstvo Penan in njihovo kulturo na Borneu; Vojna v raju že v naslovu nakaže, da je svet dobrote, pohlepa in brezbrižnosti paradoksalen.

Biti dober človek očitno ni več moderno. Ker se od nas pričakuje, da gledamo omejeno. Le z lastnega zornega kota.

Smo res vselej vpeti v polje dvojnega? Tudi med imeti in biti? Zdi se, da se nekateri na vse kriplje trudijo, da bi imeli vse več in več, četudi na račun drugega ali v škodo večine, medtem ko zares redki stremijo k temu, da bi doživeli čim več in bili.

Baje je poletje čas, ko se več pije in je. No, nekateri so ozaveščeni tudi v tem času in sledijo askezi. Čas dopustov prinese oddih, a razkrije marsikaj. Obenem ljudi nagovori, da v lenobnem razpoloženju drugače pogledajo nase.

Prisotnost človeka, ki je rešil že mnogo življenj, je gosta in intenzivna. Dr. Marko Jug, markantni sogovornik, je vodenje UKC Ljubljana prevzel v duhu vere, da ko daš vse od sebe, ko verjameš v dobro, gradiš svet dobrosrčnosti in poštenja.

Lucija Mulej, raziskovalka človeškega duha, proučevalka nezavednega in predvsem dobra opazovalka, o tem, kaj se dogaja z nami, da je vse več ljudi depresivnih, odtujenih, nesrečnih: "Kar je hitro dosegljivo, je nevredno. Kar je plehko, nima odtisa, nima spomina. In tako iz glav bežijo spomini, iz duš vtisi in iz src svetloba."

Vstop v svet spolnosti je lahko prijetna, travmatična ali pa niti posebne omembe vredna izkušnja. O tem, kdaj se v povprečju zgodi izguba nedolžnosti v svetu in pri nas ter zakaj se je pametno že od začetka zavedati razlike med t. i. sveto in demonsko spolnostjo, smo se pogovarjali z ginekologinjo in porodničarko Tinkaro Srnovršnik in antropologinjo ter sociologinjo Lucijo Mulej, anketiranci pa so nam zaupali svoje spomine na prvi spolni odnos.

Izkušnje, znanje in duhovna širina vejejo iz pogovora z izredno profesorico in doktorico sociologije znanosti. Poslovna antropologinja je tudi avtorica knjig, v katerih se dotika človeških globin in odnosov.

Civilizacija napetosti, vsakodnevnih pretresov in stresa. To naj bi bila, po mnenju številnih strokovnjakov, bivalna realnost slehernika. Da smo civilizacija travm, ki sama sebe uničuje, psihonevroimunološko izčrpava, pričajo izsledki epigenetike in sodobne nevroznanosti.

Vse tiste, ki same in samostojno korakajo po poteh "drugorazrednosti", vedo, kako je sobivati brez moža in opore, ki jo nudi njegova socialna vloga, forma, pa četudi je ta pridanič.

Zdi se, da živimo v času, ko je vse gnetljivo in spremenljivo; smo kreatorji lastnih usod. Če nam trenutna barva las ne ustreza, jo spremenimo. Če se nam zazdi, da je Slovenija premajhna za nas, lahko poiščemo srečo drugje. Kaj pa naše telo?

Kadar gre za nas same, recimo za željo po izgubi kilogramov, prenehanje kajenja, pitja ali prenajedanja, odnose ali drugo obsedenost z užitki, smo v dokaj jasnem položaju. Sami smo odgovorni za rezultate in sklepe, ki si jih zadamo kot cilje.

Odnosi, izziv sodobnega časa. Tkati zdrave in stabilne partnerske vezi bi moralo biti srčika našega bivanja. Pa je? In kako stkati take vezi? In katere so tiste, ki jih zamenjujemo z ljubeznijo, v resnici pa so toksične? O tem razmišljamo z zanimivimi sogovorniki v nadaljevanju.

S specialistom plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije prof. dr. Urošem Ahčanom, dr. med. smo se pogovarjali z ostrino uma in toplino srca.

Ni presenetljivo, da je danes modno biti »anksiozen«, tesnoben, občutljiv in nerazpoložen.

Izkaže se, da večina ljudi površno presodi vpliv, pod katerega zapade, ko postanejo nosilci moči: na moč se vsakdo od nas odziva drugače. Tako moč kot nemoč v nas izzoveta mehanizme odpora, defenzivne mehanizme … in nas oblikujeta.

Proti koncu leta hočeš nočeš delamo obračun pretečenih minut, ur, dni in mesecev, ki se vsako leto neustavljivo iztekajo. Obrnemo nov list papirja in novo leto je zopet tu. Trčimo ob minevanje.

Tisti drugi kraj je vselej nekje med tu in tam. Kraj miru, harmonije in počitka. Zanj moramo dozoreti. In sebe postaviti v celoto kot tisti "vogelni kamen", ki razume pojem višjega dobrega.

Ja, treba je misliti na višje dobro. Na celoto, ki diha v ritmu posameznikov. Tako razmišljam jaz. Tako razmišlja, sem prepričana, še marsikdo. Ne verjamem, da iz nič lahko nastane kaj vrednega, trajnega. In le ta, ki diha s celoto, zadiha s polnimi pljuči – ne potrebuje ne terapije ne odveze.

Dr. Iztok Seljak je javnosti najbolj znan kot direktor Hidrie Holdinga, ene vodilnih družb za razvoj inovativnih rešitev za izbrane avtomobilske in industrijske aplikacije.

Pisala nam je bralka, ki počasi izgublja potrpljenje s sinom.

Zaradi študija sem v precepu, nam je pisala bralka.

Kako premagati socialno anksioznost, ki jo doživlja bralka? Ta pri 21 letih občuti stiske ob vsakdanjih opravkih.

Pisala nam je bralka, ki spoznava, da ji nihče ne zna pomagati.

Pisala nam je bralka, ki od partnerja dobiva veliko pozornosti, a jo prevevajo dvomi in nezaupanje.

Pisala nam je bralka, ki ima težave s sprejemanjem sestričinega odnosa do partnerjev, otrok in življenja nasploh.

Težave v spolnosti rahljajo najino vez, nam je pisala bralka.

Pred časom sem zapadla v čuden odnos s človekom, ki ni narcis, a je zelo zaprt vase glede določenih zadev, predvsem preteklosti, a v spolnosti je pravi as.

Na nas se je obrnila bralka, ki nikakor ne uspe izstopiti iz vzorca, kjer se ves čas počuti manjvredno.

Tiziana Cantone je bila mlada ženska. Neapeljčanka, ki je med seksualnim aktom napravljene posnetke poslala petim prijateljem. Naivna je bila.

Pisal nam je bralec, ki ne ve, kaj je prav in kaj ne. Na nas se je obrnil bralec z vprašanjem, ali naj povsem odpre svoja čustva ali naj ostane v varnem razmerju.

Prav je, da tudi svakinji jasno poveste, da jo razumete in podpirate, a da mora razumeti tudi vas.

Počutim se zares slabo, saj sem z njim hodila na terapije in okrog zdravnikov, da bi mu pomagala pri težavi, potem pa odkrila, da me vara z drugo.

Seveda ni nikdar pomislil, da je bil on tisti, ki je bil uporabljen. Da so ga ženske uporabile, ne on njih.

Razšla sva se, ker sem želela, da se loči in odloči zame. Pa se ni. Zdaj, ko sem sama srečala drugega, pa se je ponovno vrnil k meni.

Na videz smo krasna družina. Mož je zelo odprt in prijazen do drugih, meni pa je sposoben narediti marsikaj.

Žena bi najini hčerki razvajala in jima nudila vse, a nobena od njih nima pravih delovnih navad.

Ne razumem je, saj ima čudovitega moža, ki je do nje pozoren, jo ima rad, jo hvali, ji nosi darila in ji ves čas izkazuje ljubezen.

Še redkeje ustvarja iz sebe, priborjenih modrosti in notranjega veselja, ki napaja, hrani in osmišlja. Iz lastnih spoznanj, ki jih je človek premišljeval, pretočil solze, preboril kar nekaj neprespanih noči … se rodijo uvidi, ki so dragocenejši od diamantov.

Bodimo v oporo druga drugi, celoti in seveda moškim. Ki potrebujejo ženske z značajem in ne samooklicanih boginj, ki jih razganja od ponosa in želje po prevladi.

Imam težave z nespečnostjo, ki se je pojavila po prvem porodu.

Sin je bil uspešen športnik, a je po poškodbah opustil kariero in prevzel direktorsko funkcijo v našem podjetju. Od tedaj izvaja teror nad nami.

Ritmi so različni. Vsak od nas se vrti v svojem, sem in tja se pa celo zgodi, da se s kom zares ujamemo v času in prostoru in celo srcih, umih in dotikih.

Hčerka se je po razhodu s prvim resnim fantom zelo zaprla vase. Močno se obremenjuje z lepotnimi trendi in vitkostjo, veliko se ukvarja s športom in zelo malo je. Vse bolj me skrbi zanjo.

Prva ženska na čelu državnega zbora si je za eno od prednostnih nalog zadala dvig komunikacijske kulture v našem hramu demokracije. Pogovarjali smo se, kako so to sprejeli poslanci, o sovražnem govoru, ki preveva vse pore naše družbe, pa tudi o tem, kako so jo kalile težke življenjske preizkušnje.

Rodil se je leta 1960, ko sta Kennedy in Nixon odprla sezono lova na volivce po televiziji, in očitno ga je to zaznamovalo. Kadar kdo preveč naloži, gre na televizijo razložit. Prelomnica v njegovem življenju je bilo leto 1997, ko sta s soprogo Aleksandro ustanovila Šolo retorike Z&Z, in od takrat govori o govorjenju.

Ne razumem, kaj se mi je zgodilo, da sem tako brezupen, ne vem, ali bom še kdaj našel veselje.

S partnerjem sva oba že v zrelih letih, srečujeva se že skoraj celo življenje s prekinitvami. Vse je kot začaran krog.

Pogled skozi okno razkriva nekaj običajnega. Sivina, klasična rutina Slehernika, nežno polzi v pore telesa, da uspava um in počasi, zares počasi prebuja dušo.

S partnerko sva bila več kot leto dni na terapiji. V tem času sva napredovala in rešila nekaj problemov, zlasti z intimnostjo. Veliko bolje se počutiva. A zgodilo se je nekaj čudnega.

S partnerko vzgajava enega skupnega otroka, hčerko, njen sin iz prejšnjega zakona je že polnoleten in dokaj samostojen. Pri vzgoji se med nama krešejo iskre, ki se pri njenem otroku iz prejšnje zveze niso. Sam mislim, da so deklice posebej občutljive, zato bi jo rad navadil na to, da je življenje velikokrat nefer in da se je potrebno postaviti zase in na svoje noge.

Dolgo časa sem bila v vezi z zelo preračunljivim moškim. Sem dobro situirana, drugič ločena in imam domala vse, kar si želim. Finančna neodvisnost pa ne pomeni nujno brezskrbnega življenja.

Nič, česar se dotaknemo, ne ostane nespremenjeno. Vsi smo prepleteni, vsi smo soodvisni in vsak od nas ima zelo pomembno poslanstvo, ki služi celoti. Ni treba, da opravljamo vidna ali “pomembna” dela.

Prof dr. Uroš Ahčan je nekdanji dolgoletni predstojnik plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije v UKC Ljubljana ter avtor številnih strokovnih in poljudnih člankov in knjig, prevedenih v več jezikov.

Prof. dr. Matej Cimerman, specialist splošne kirurgije in travmatologije, se je izobraževal v Nemčiji, Avstriji in Severni Ameriki. Poleg splošne travmatologije se posebej ukvarja s poškodbami medenice in kolčne ponvice. Je voljeni predsednik Evropske organizacije za travmatologijo, AOTrauma Europe, kjer je tudi licencirani predavatelj.

Že dlje časa sem v zvezi z moškim, ki nekdanje partnerice ne zapusti. Sicer sta se ločila in on pravi, nimata ničesar intimnega več, a še vedno živi pri njej. Ona ve zame, nekajkrat smo se tudi srečali na piknikih, saj delava v istem podjetju.

»Tako zelo velika krivica se mi je zgodila«, je prva uvodna poved v Razstavo čustev, ki jo pred našimi očmi uprizorijo naključni igralci odra življenja, ki so bili vzgojeni drugače.

Sem že v pokoju in imam finančno varnost, a sem v vse večjih stiskah, saj sem takšna, kot sem, nevredna. Bolj ali manj se me ljudje izogibajo in povsod se počutim nevidno.

Tisti, ki najraje sodijo, so globoko poškodovani ali ranjeni, in njih sodba je ena sama bolečina. Bolečina, ki skriva zavist.

Zadnji dve leti veliko govorimo o svobodi in spremembah, vendar si obojega pogosto želimo na hitro ter natanko tako, kot si predstavljamo. Kakšno življenje pa si v resnici želimo, kakšni ljudje nas prepričajo in kakšnega vodjo bi potrebovali kot narod?

Pišem vam, ker v jeseni življenja ugotavlja, ugotavljam, da sem bila v zakonu in nasploh v življenju vedno spregledana.

Misel, ki se ujame v detajl prostora, zgrajenega pred tisočletji, zazna nekaj nenavadnega. Energija bivališč, starih kot večnost, pozabljenih v spominih časa, a popisanih na ploščah, papirusih in rezidualnih preteklosti, priča o globljih plasteh razumevanja odnosa med človekom in kozmosom.Sveti prostori, ki so bili v zgodovini človeštva običajno verske stavbe, cerkve in posvečena mesta v naravi, žarijo posebno energijo, ki naj bi imela tudi zdravilne učinke.

Pišem vam, ker sem zares obupana. Vse življenje se že trudim, da ohranjam lepe odnose s sorodniki, saj je bila družina pri nas vedno na prvem mestu. Svoje družine si žal nisem ustvarila, ker nisem nikoli srečala pravega moškega, sem pa vsa ta leta vlagala v odnose z bratoma in sestro. Nekako so oni moja edina družina in jaz sem bila del njihove. Zdaj sem že ostarela in že nekaj let opažam, da se naša dinamika precej spreminja.

Ko opazujem ljudi, ki tekmujejo z drugimi, se čudim. Tekmovanje, energija primerjanja in iskanja vrzeli v drugih, je oblika delovanja, ki je številnim domača. Tekmovanje, primerjanje in iskanje šibkosti pri ljudeh je pot, ki jo izberejo tisti, ki ne razumejo moči duha in višjih ciljev, ki se jim predajo.

Vinska klet TILIA Estate – Hiša pinotov iz Vipavske doline svojo prepoznavnost gradi na kreativnosti, avtentičnosti in odprtosti v svet. V svojem ustvarjanju se nikoli ne ustavi, s pogledom, uprtim daleč na obzorja prihodnosti, predstavlja avantgardo vinskega sveta in se prebija med vodilne pridelovalce modrega pinota v regiji.

Dejan Jarič je zdravnik, ki povezuje klasična medicinska znanja s holističnimi pristopi. Prehodil je težavno pot notranjega iskanja, ki ga je pripeljala v drugačno zavedanje samega sebe in sveta. Že v gimnaziji se je namreč soočil z depresijo in s stiskami, ki so njen neločljivi del.

Socialno varstveni zavod (SVZ) Hrastovec je bil osnovan leta 1948. Od takrat ima v slovenskem prostoru poseben status. Najprej je bil “zadnja postaja” v sistemu ali mreži skrbi za osebe s posebnimi potrebami. V zadnjih dvajsetih letih pa se je razvil v ustanovo, ki ljudem omogoča nov začetek. V SVZ Hrastovec trenutno biva okrog 580 stanovalcev, ki imajo težave v duševnem zdravju in težave v duševnem razvoju.

Hodila sta drug ob drugem, na zimski dan, ko je po dolgem času posijalo sonce, na nebu brez oblačka. Ona in on. V poznih petdesetih.

Pogovarjali smo se z arhitektom in vizionarjem Robertom Klunom, večkratno nagrajenim ustvarjalcem inovativnih prostorov in avtorjem trajnostnega slovenskega paviljona na svetovni razstavi Expo 2020 v Dubaju.

Sem starš in vzgoja otroka se mi je že od nekdaj zdela zahtevna naloga, zdaj v času epidemije pa je postala še težja. Sam sem zelo zaskrbljen, kakšnim vplivom smo izpostavljeni kot posamezniki in ljudje. Že odrasli se komaj gibamo in lovimo ravnotežje med temi energijami, kaj šele otroci.

Sedela sva na pici. Gospoda poznam že vrsto let; zares ga cenim in spoštujem. Hvaležna sem, da je, saj je naredil veliko dobrega za mnoge ljudi. Zato me preseneti, ko tako odreagira na interpretacijo dogodka, ki se je zgodil že davno, davno nazaj.

Zdi se, da si javnost želi sprememb. Ko spremljam objave na družbenih omrežjih, dobim takšne občutke. Ljudje si želijo nečesa novega. Nov veter, ki bo razpihal stare zapise negotovosti, skrbi in stiske, je še kako želen in pričakovan.

Leto se izteka. Ko pišem to kolumno, me do magičnega kazalca, ki odbije polnoč, loči le nekaj dni. In tako, kot to počnem že mnogo let, tudi tokrat pregledujem leto, štejem iskre, začutim lekcije in darila, ki mi jih preteklo leto še vedno poklanja.

Včasih sanjam čudne sanje: Znočilo se je. In nikdar več se ni pokazal dan.

Priložnost, da zapišem nekaj o Zavodu Hrastovec, ki mnogo ljudi odbija, številne prestraši, premnoge pa gane v globino duše, je velika. Moram priznati, da sem se na ta zapis dolgo pripravljala.

»Vsak ima svoje okno, s katerim gleda v svet,« pravijo Orleki. Lopovi in pravičniki. Garači in lenuhi. Ustvarjalci in posnemovalci. Brezbrižneži in empati. A redko kdo vidi onkraj meja lastnih okvirjev, če ga življenje v to ne prisili.

Ludvik Bartelj, direktor napredne analitike in algori- temskega trgovanja v največjem slovenskem trgovcu z elektriko, podjetju Gen-I, je strokovnjak s skoraj dvajsetletnimi izkušnja- mi s področja delovanja trgov električne energije.

Slovenski nepremičninski trg beleži primanjkljaj novozgrajenih enot, povpraševanje presega ponudbo, to pa je ob nizkih obrestnih merah za stanovanjske kredite tudi eden glavnih razlogov za strmo rast cen nepremičnin pri nas. Trenutno se cene novogradenj v Ljubljani gibljejo med 3.000 in 8.000 evri za kvadratni meter.

Prijazen pogled, topla beseda, iskrenost in boj za prave cilje. Cilji tlakujejo pot, poti pa naši koraki, ki jih ubiramo skladno z vrednotami in vrlinami, ki žarijo iz nas.

Z dolgoletnim sopotnikom slovenske politike smo se pogovarjali o ekologiji, podnebnih spremembah, aktivnem državljanstvu kot tudi o obdobju, ko je bil minister, poslanec in ena izmed ključnih figur Slovenske ljudske stranke. Po trinajstih letih političnega polčasa se Janez Podobnik na nek način vrača, saj sodeluje pri projektu Povežimo Slovenijo, ki je povezovalna programska platforma politične sredine in bo kot samostojna lista nastopila na naslednjih parlamentarnih volitvah.

Popolnoma jasno je, se mora cel svet takoj in z vsemi silami postaviti na pot, ki pelje stran od fosilnih goriv, saj z vztrajanjem v obstoječih vzorcih uničujemo prihodnost naših otrok. Sile, ki si sprememb ne želijo, so še vedno močne, a dejstvo je, da vzdrževanje stare fosilne realnosti ne služi drugemu kot propadu človeške civilizacije...

Novica. Sporočilo. Objektivnost. Subjektivnost. Človeški značaji in kratkovidnost.

Onesnaževanje s plastiko je postalo eden največjih svetovnih ekoloških problemov. V gibanju adijoplastenka.si. so si zato zastavili cilj: Slovenijo želimo v petih letih narediti za prvo državo na svetu brez uporabe plastenk za vodo in druge pijače.

Kako se spopadamo z življenjskimi preizkušnjami, ne zavisi le od dobrih psihofizičnih sposobnosti ali ustrezne genetike.

Dobre ocene še ne pomenijo visoke inteligentnosti. Lahko sugerirajo preambicioznega otroka, ki se uči vse vikende in šteje točke, da bo prišel na fakulteto, ki zahteva najvišje kriterije. Ne da bi se zazrl vase in v globine duše, hiti in tekmuje z vsem, le s seboj ne. Da se bo lahko meril s tistimi, ki so najboljši, to je cilj. Da bo zares »vreden«.

Drži, večkrat me kdo pokliče, povpraša in pričakuje moj odziv ogorčenja ali sodbe. “Kako je lahko ta oseba zdravilec, ko pa je pil toliko let; kako je lahko ona terapevtka, pa je kradla v trgovini; kako je lahko ta in ta učitelj, pa še osnovne šole ni izdelal”, to so pogosta vprašanja tudi na FB. Vse je prehod in vsak ima svojo pot, rada rečem.

Kako prostor razvaja okus in kako vseh pet čutov prebudi ostale nevidne čutne ravni bivanja? Nemara nas prav lepota ustvarjene forme in okus izbranega vina opominjata, da dih predhodi vsaki kreaciji in da se ustvarjeno vselej rodi v trenutku, ki hipno mine.

Nova doba se je morda zares začela s korono. Ki nas vse po vrsti ozavešča. Medtem ko smo pred tremi leti o zelenem gospodarstvu in ekologiji govorili le kot o eni izmed možnih drugačnih ekonomskih poti oblikovanja človeških družb, zdaj postaja jasno, da je okolje tisto, ki naših grehov ne bo več odpuščalo.

Da, zares je pomembno, kaj drugi ljudje prižigajo v nas. In prav tako, kaj mi prižigamo v drugih.

Pri iskanju vzrokov za neko stanje ali situacijo, ki ji rečemo usoda, navadno zamahnemo z roko, saj se lotevamo tendence reševanja prepletenega gordijskega vozla s tisočero nitmi, ki jih ne moremo urediti niti v umu, kaj šele v realnosti.

Koliko ljudi igra vloge v vrtincu življenja. Marsikdo le »potrpi«, da ugodi imaginarnim družbenim pravilom o »družini«.

Modri že od nekdaj vedo, kako zanos sočloveka vpliva in je nalezljiv, zato so se ljudje že od nekdaj trudili in iskali družbo tistih, ki si zaslužijo naše zaupanje.

Holger Knaack, a member of the Rotary Club of Herzogtum Lauenburg-Mölln, Germany, has been selected to serve as president of Rotary International in 2020-21. He holds a degree in business administration from the University of Applied Sciences Kiel.

Domala so dileme glede cepljenja točno takšne. Glede na znana dejstva se odločimo, ali se bomo cepili ali ne. In glede na to, da gre za novo, dotlej še neznano obolenje covid-19, operiramo z neznankami.

Od kod mi zgodbe, me sem in tja sprašujejo prijazni »sledilci«? Sem jih sama doživela, jih zanima?

Ponovno ga je čakala. Tako kot vedno, kot že toliko let poprej. Ko ga je še ljubila, v tistih rosnih dvajsetih, ko sta se zagledala na zabavi in se je med njima vnela divja strast, ki je trajala do rojstva otroka. Takrat še pomislila ni, kako jo bo upanje, da bo kdaj drugače, pahnilo na rob duševne izgorelosti.

Koronska lekcija, kot kaže, še ni zaključena. Solidarnost in spoštovanje drugih sta na resni preizkušnji.

Nič, kar naredimo, ne izzveni brez odmeva. In če je odmev le eho praznine, odtenek originala ali krogov poln odsev gladine jezera, ki ga naša vsakokratna misel, ki je kot kamen, zbudi, opazimo začetek.

Družina, primarna celica številnih subtilnih oblik nasilja in izigravanja obeh spolov, kliče po redefiniciji. Redefiniciji, kaj je resnično in kaj je mit. Kaj je zdravo in kaj strahopetno bivanje.

Če opazujemo naravo okrog sebe in samo na hitro ošvrknemo nekaj stoletij zgodovine, lahko prepoznamo viharje sprememb kot tudi tiste stalnice in cikle, ki vztrajajo. In so spremembe, ki so nujne in seveda vse tiste, ki si ji ne želimo.

Dr. Iztok Seljak je javnosti najbolj znan kot direktor Hidrie Holdinga, ene vodilnih družb za razvoj inovativnih rešitev za izbrane avtomobilske in industrijske aplikacije. Dr. Seljak pa je tudi guverner distrikta 1912, Slovenija in Severna Makedonija in je po letu in pol »garaškega dela z nasmehom« s skupino, v distriktu zadolženo za zaščito okolja, ki jo vodi Janez Podobnik, pognal zelo zanimiv projekt adijoplastenka.si, kjer so si zastavili ambiciozen cilj.

Pojem duha je mnogokrat uporabljen in izvorno povezan z idejo čistosti, ki pa ni odvisna od pomena termina »duhovnosti«, pač pa od prakse duhovnega zrenja, odločitev in dejanj, ki povezujejo besede z dejanji.

Ko sem pred leti prišla predavat v neko manjše družinsko podjetje, me je ena od zaposlenih, ki so jo določili za individualno izobraževanje managementa osebnosti 4Q, ki govori o povezovanju štirih inteligenc in ga sama razvijam, vprašala nekaj prav legendarnega.

Pogovarjali smo se z izredno pronicljivim mislecem, zdravnikom in alpinistom, dr. Tomažem Rotarjem. Ne le, da je nedavno skušal izvesti vzpon na K2 v zimskem času, kar ni uspelo še nikomur. Z družino je prepotoval celo cel svet v iskanju sesalcev in drugačnih izkušenj, ki jih globoka spontana etnografska poglobitev realnega z drugačnim vselej nudi.

Se ljubezen v času nadgradi in izpolni, nas napolni in osreči? Osrči in ostrasti? Enakonočje, ki smo ga praznovali dvajsetega marca, smo prav tako določili kot svetovni dan sreče. Sreče, ki običajno z roko v roki oplaja ljubezen. In kaj vse ljubezen je? In kaj vse je sreča?

Z dr. Robertom Golobom, predsednikom uprave podjetja GEN-I, smo govorili o uspehih podjetja, ki se od lanskega leta dalje uvršča med podjetja najboljših zaposlovalcev, hkrati pa ohranja status vodilnega promotorja zelene preobrazbe pri nas.

Obzorja, obstoječa le v eni dimenziji, so strašansko dolgočasni ubijalci inteligence in kreativnega zrenja.

Tišina tišine. Mnogo jih poznam. Nemih tišin. Mrzlih, toplih tišin. Vsaka zveni drugače. Podobno kot čas, ki ni konstanta. Ali spomin, ki ga obarvajo naše emocije.

Kakšne melodije sprožajo novice, s katerimi smo bombardirani ves čas? Kako na našo lastno melodijo vplivajo zastrašujoče informacije o trenutni epidemiji? Kakšne zvoke odtiskujejo v naše duše izkušnje drugih ljudi, s katerimi se družimo in jih spremljamo na televiziji in v socialnih medijih?

Zgodi se covid-19. Z vsakim novim dejstvom se novi sloj pajčevine potrga. Sprašujemo se, kaj je res in kaj ni. Kdo se izmišljuje in kdo govori resnico? Kje so teorije zarote? Kdo je na čigavi strani?

“Preplet misli, občutij, zavedanj in projekcij prostora v umih, čutih in dušah dveh izjemnih ustvarjalcev, Kluna in Živadinova, je izreden. Razumevanje, kako prostor dojemata kot arhitekt, postavljajoč trajne oblike, in kot retroavantgardist, ki mu vesolje predstavlja pravo širjavo poštene izraznosti, je izkustvo koncizne zaznavnosti. ...

Sposobnosti odločanja in ločevanja zrnja od plev sta v naših življenjih izredno pomembni, le mi smo namreč tisti, ki s pravo odločitvijo določimo smer in vržemo sidro.

Čas epidemije sooča s številnimi stiskami, a dr. Robert Golob, predsednik uprave družbe GEN-I, ki se je letos zavezala k izključno brezogljični zeleni energiji, je prepričan, da je v tem trenutku prav tako pomemben izziv skrb za naš planet.

Čas je konstanta. V naših umih postane spremenljivka, ki jo krivimo in dojemamo različno. Iz subjektivne izkušnje lahko vsakdo od nas pove, da čas teče različno.

Raziskovalka življenja, ki slika s svetlobo.

Z mag. Katjo Kraškovic, pod katere budnim očesom deluje in se razvija GEA College, smo spregovorili o izzivih izobraževanja, podjetništva in življenja na splošno tekom aktualne pandemije. Navdušila nas je s svojim neuklonljivim optimizmom.

Pogovor s svetovno priznano koreografinjo in plesalko Niko Kljun o novi resničnosti, v katero je svet pahnila koronakriza.

To, s kom se družimo in s kom delimo svoje sanje, ni zanemarljivo. Saj je njihov vpliv na nas lahko blagodejen, podporen, strupen, zahrbten ali pa uničujoč.

Vrata, skozi katera vstopamo, določijo kvaliteto odnosa. V letu 2021 nam prav nič ne preprečuje, da ne bi izbrali vrat iskrive iskrenosti, ki zaneti iskre neumrljive ljubezni.

Obrazov revščine ter obilja je premnogo. Materialna revščina, ko ljudje živijo na robu preživetja, je huda. A nič manj izčrpavajoča ni duhovna revščina, ko živijo površno in plehko.

Intimni večerni pogovori, ki rušijo tabuje. Zvezdana se pogovarja z izr. prof. dr. Lucijo Mulej, sociologinjo in antropologinjo, sicer pa znano publicistko in kolumnistko.

Zadnje mesece je nekoč Skopuh, danes Dajalec premišljeval o vsem, kar ga je v življenju doletelo. Spominjal se je trdega otroštva in vseh naporov, ki jih je bil deležen že zgodaj.

Prav je, da upoštevamo ukrepe. Da sledimo zdravi pameti. Da pazimo nase in na druge. Ni pa potrebno, da se ljudje opazujejo s senco sovraštva.

Odločitev za izbor idejne zasnove paviljona, s katerim se bo Slovenija predstavljala na svetovni razstavi Expo 2021 v Dubaju v Združenih arabskih emiratih, so sprejeli na Ministrstvu za gospodarstvo marca 2019.

Aleš Pestotnik: Covid-19 je učna ura in test za organizacije, kako in do katere mere so se sposobne prilagajati nepričakovanim situacijam.

O družbenih trendih, ki jih je aktualizirala in pospešila situacija s pandemijo, smo se pogovarjali z mag. Sonjo Šmuc, Generalno direktorico GZS, ki je bila pred tem 12 let izvršna direktorica Združenja Manager (ZM).

Po dolgih in mučnih letih terapije je počasi ozavestil, da alkohol kvari receptorje v možganih, poškoduje centre za socialno inteligenco in onemogoča empatične poti. Bral je o sadizmu in načrtnem škodovanju ljudem, ki ga izvajajo zlasti tisti, ki zelo dobro vedo, kako poškodovati na nevidne načine. Žal je njemu oče pustil (ne)vidni pečat.

Pogovarjali smo se z Gregorjem Potočarjem, ki je v skoraj 25 letih utrdil svoj sloves odlično strokovno podkovanega menedžerja v it-panogi. Zadnja štiri leta vodi SAP Slovenija, predlani pa je prevzel tudi operativno vodenje SAP v južni in vzhodni Evropi.

Nora je imela slikovito ime, ki se ni prav v ničemer skladalo z njeno naravo. Že zgodaj v mladosti je sprejela dejstvo, da se človekova duševnost odvija ob ciklih narave.

Ob vseh razpravah o pomenu čustvene inteligence, branju čustev in priklapljanju na čustveno polje soljudi v srž argumentov vse bolj jasno in brezprizivno vstopa pojem empatije.

Oba sta doktorja medicinskih znanosti, kirurga, vrhunska strokovnjaka in človeka, ki sta v nenehnem iskanju česa novega. Izstopata. Vsak zase dosegata izredne rezultate. V operacijskih sobah preživita večino svojega časa. Od kod jima vrelec moči in življenjske energije?

Robert Klun je izjemen arhitekt, vizionar, ustanovitelj projektantskega in arhitekturnega biroja Magnet Design. Najemajo ga znana imena slovenskega in tujega prostora. Dr. Lucija Mulej je sociologinja, publicistka, pisateljica, antropologinja in filantropinja z izjemnim posluhom za medčloveške odnose in tudi za prostore onkraj vidnega.

Robert Klun je izjemen arhitekt, vizionar, ustanovitelj projektantskega in arhitekturnega biroja Magnet design. Najemajo ga znana imena doma in v tujini. Obrtništvo in samo delo ima njegova družina v genih. Leta 1974 so se vrnili iz Nemčije, kjer se je naš sogovornik rodil. »Odkar pomnim,« pravi, »smo v našem domu imeli obrtno delavnico in prijatelje arhitekte ter oblikovalce.

Zdi se, da smo v zadnjih desetletjih pregnali kakovost na obode dogajanja tako intimnega, osebnega, zasebnega, poslovnega, znanstvenega kot javnega dogajanja. Ko vodila delovanja postanejo le replike nečesa, kjer nekdo, ki sodi parcialno, postavi srednjo vrednost za kriterij in trend, ne govorimo le o vladavini povprečja.

Danes vse poti ne vodijo v Rim, temveč v supermarket. V to novodobno svetišče, ki je hkrati tako sodoben rehabilitacijski center kot družabno stičišče starejših in otroška igralnica. Veliko jih je in vsa so super velika, imajo super ponudbo po super cenah in obljubljajo izjemno zadovoljstvo. Današnji svet ponuja vse in praktično ničesar. Svobodna izbira je prepogosto zgolj navidezna. Osnovno vprašanje danes je, kako iz tega sveta vzeti najboljše, kako zadržati pestrost okusov, barv in oblik in živost življenja.

Jesen se približuje in spomin na drugačne oblike izobraževanja na daljavo ostaja živ. Da se je drugi val pojavil v času počitnic, je po svoje dobro. Čaka nas jesen, z njo pa zima, prehladi in padec imunosti populacije. Bomo zdaj vsakič, ko se pojavi kihanje, zapirali družbo, ekonomijo in javno življenje? Ne. Poiskati moramo nove, boljše in drugačne rešitve. Morda je rešitev koronastol.

Pogovarjali smo se z Gregorjem Potočarjem, ki je v skoraj 25 letih utrdil sloves odlično strokovno podkovanega menedžerja v IT-panogi. zdaj že skoraj štiri leta vodi SAP Slovenije in po novem je prevzel tudi operativno vodenje SAP Vzhodne Evrope.

Da je v znanju moč, vemo. Da je pamet boljša kot žamet in da več glav več ve, tudi. In kot pravi Bertolt Brecht, je »knjiga orožje, zato jo vzemimo v roke«.

Četudi sogovornika prihajata z različnih področij, ju povezuje dvoje: vrhunskost v vsem, kar počneta, in skupna zaveza trajnosti. Dr. Ahčan zagovarja trajnostno medicino, dr. Golob trajnostno gospodarstvo. Oba prisegata na svoje ljudi in uigranost ekip, brez katerih ne bi zmogla prodorno delovati. Dr. Ahčan je v svetu medicine sprva opozoril nase z mikrokirurško tehniko rekonstrukcije dojk s 3D-modelom, ki so jo pred leti prvi na svetu izvedli v UKC Ljubljana pod njegovim vodstvom, nato pa je s popolno rekonstrukcijo nosu onkološke bolnice postal Delova osebnost leta 2018. Prvi mož skupine GEN-I, dr. Golob, pa želi z več kot 500 sodelavci prispevati svoj delež k zeleni preobrazbi, katere končni cilj je brezogljična družba.

Vsenci vročega poletnega dne je ob pivu svet drugačen; zlasti, če ga opazuješ iz varne razdalje, po osvojenih bitkah. Z nekom, ki ga imaš rad, za kogar si se boril in se od njega učiš vsak dan.

Kdo sploh še koga razume? Ima kdo sploh še cilj, da bi povedal tako, da bi ga drugi vsaj slišali?