Kdo ustvarja
Ko se vprašamo o izvoru določenih rezultatov pri ljudeh, se lahko zmedemo. Nekateri se rodijo v močan in trden družinski pedigre, ki jih mehko nosi čez izzive življenja, kar je po eni strani dobra popotnica. Seveda se zaplete, ko se soočijo z realnostjo življenja in ovirami, ki jih denar in vpliv ne moreta niti omiliti niti odstraniti. Takrat se jasno pokaže, kako pomembna je življenjska inteligenca oz. moč izkustva, ko se doživetje zapiše v nas in na lastni koži občutimo pečat resnice. Gre za življenjsko inteligenco, izkustveno pamet ali zdravo kmečko čud. Privilegij je tako v luči realnega testna hiba, saj lekcije bivanja praviloma ne izpuščajo nikogar.

Medtem ko se drugi opotekajo čez različne ovire in minimalne standarde, nekateri trpijo od obilja možnosti. In kdo v tem krogu zares ustvarja, ustvari in pušča sledi za seboj, po katerih se je vredno podati vsakič znova? Kdo družbi zares daje nekaj žlahtnega, kar navdihuje in plemeniti še dolgo dolgo v času?

Polimorfija oblik, besed in idej
Kdo določa slavo, vpliv in pomen? Od nekdaj so skupine same izbirale, katerim članom bodo dale večjo veljavo. Danes je morda ta vidik še toliko bolj očiten, ko nas nagrajujejo algoritmi, ki imajo radi všečne oblike in preprostost biokemije hitrega odziva. Priča smo mnogim oblikam: ne glede na to, da so si medsebojno podobne, variirajo le za nekaj odtenkov. S ciljem, da so enostavne in vpadljive, všečne in ne preveč zahtevne za oko.

Podobno velja za besede. Le te naj bodo takisto dopadljive in zbujajoče pozornost, a obenem ne dajajoč bistvenih uvidov. Ker mišljenje in tehten razmislek danes nista nagrajena, iskana pa od tistih, ki imajo realen vpliv, uvid v te ravni ostaja zapleten. Človek za trezno presojo potrebuje čas, podatke in analizo ter dlje časa trajajoče opazovanje fenoma, če ga želi karseda pošteno oceniti. Za to razkošje časa in globine pa ni veliko prostora. Je, če si ga načrtno vzamemo in ja, kvaliteta je dostopna, a ne tako gladko in učinkovito.

Seveda v teh mnogih ravneh prostor za pristno ustvarjanje obstaja. A je moteč, zato ga radi napadejo različni uničevalci dobrega semena.

Uničevalci izvora
Svetopisemska zgodba o Kajnu in Abelu, bratomora in zavisti, ni le opis, temveč simbol, zakaj se dobro in izvorno od nekdaj ogroža in napada. Posamezniki, ki v sebi nosijo novo vrednost in zmagovalne ideje, v drugih pogosto izzovejo primarno zavist. Vemo pa, da ljudje, ki v sebi goijo ljubosumje, trpijo še za mnogimi ostalimi težavami, kot so pohlep, napuh in pogoltnost. Srečni ljudje osrečujejo druge, nenasitni pa goltajo vse, kar nosi v sebi vrednost. Ne zgolj materialne posvetne ravni. Zanimive so jim zlasti tiste, ki so neminljive in dajajoč blagostanje.

Več si lahko preberete tukaj.