Zdi se, da smo v zadnjih desetletjih pregnali kakovost na obode dogajanja tako intimnega, osebnega, zasebnega, poslovnega, znanstvenega kot javnega dogajanja. Ko vodila delovanja postanejo le replike nečesa, kjer nekdo, ki sodi parcialno, postavi srednjo vrednost za kriterij in trend, ne govorimo le o vladavini povprečja. Saj je povprečje neko stanje, ki kljub vsemu zajame neko kakovost. Morda kakovost srednjega razreda? In le-ta je večini dostopna, ljuba in blizka. In drugačnost, četudi je polna kakovosti, zasveti v svoji lepoti le v izjemnih situacijah, ko je sprejeta in razumljena. Ko se sreča s sebi enakim.

Celotno kolumno si preberite v priloženem dokumentu