V medijih

Danes vemo, da kronični stres ni le psihološka težava. Pospešuje biološko staranje.

Staranje ni enoten, neizbežen proces, temveč preplet bioloških mehanizmov, na katere lahko vplivamo.

Tekmovalnost poleg adrenalina izzove kortizolska in ostala rušilna stanja, ki vodijo v izgorelost, absentizem in izgubo smisla.

Maksilofacialna kirurginja mag. Andreja Eberlinc Krkovič, dr. med., o zdravljenju prirojenih nepravilnosti obraza, odgovornosti kirurga, lepoti, intuiciji in minljivosti.

Pri opazovanju življenja in ljudi se razkrije marsikaj. Predvsem skriti nameni, interesi in želje. V času, ko je človek vreden samo toliko, kolikor naredi in se dokaže, je dobro razmišljati drugače. In sicer o tem, kakšne kariere želimo graditi. Vprašamo se lahko, ali se v karieri obrestuje biti dober in plemenit, ko vidimo predvsem, da se prevečkrat nagrajuje napačne ljudi.

Ko tekmovalna ego obredja v podjetjih postanejo pomembnejša od resničnega dela, ko nastopijo cinizem, nezaupanje in kronična utrujenost, je to znak, da je podjetje v neravnovesju. Kako ukrepati?

Ne srečamo ljudi, temveč predstave o njih. Projekcije krojijo odnose, konflikte in občutek resničnosti.

Zakaj ekipe obstanejo v stanju preživetja in kako nastane organizacijska travma v knjigi 4Q UP pojasnjuje sociologinja in antropologinja Lucija Mulej.

Ni vedno enostavno razločevati žrtev od storilca, jemalca od dajalca, izvornega od kopirajočega. In sposobnost človeške domišljije, zlasti v potvarjanju dejstev in resnic, se žal veča z razvojem rešitev, ki olajšajo individualni trud.

Živimo v času, ki nagrajuje hitrost, učinkovitost in nenehno rast, a pogosto za ceno naše notranje stabilnosti. Izgorelost, tiha odpoved in pomanjkanje smisla so postali stalnica tako v osebnem življenju kot v poslovnem svetu.

Prisluhnite Sensa podkastu z dr. Lucijo Mulej, izredno profesorico, antropologinjo, sociologinjo, pisateljico in svetovalko. V ospredju pogovora je človek v vsej svoji kompleksnosti – njegova notranja pokrajina, zorenje skozi osebno rast, iskanje etične drže ter razmislek o sodobni družbi in duhovnosti.

"Uspeh in koherenca nista ista stvar," pravi Lucija Mulej ob izidu svoje nove knjige 4Q UP.

Epstein. Izjema, skrito pravilo, odmik od normalnosti? Sarajevo safari? Sadizem na pohodu ali čas Sodome in Gomore? Ali le logična posledica sveta, ki uspeh meri v "dosežkih", ne v integriteti?

Prof. dr. Uroš Ahčan je eno osrednjih imen slovenske plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije. Kot estet, predavatelj, pisatelj, Delova osebnost leta 2018 in dolgoletni zagovornik zmernosti je izjemen sogovornik.

Sodobna kultura hipa nas prepriča, da je ljubezen pač kričeča in da je treba iskati v drugem paru oči iskro, ki neizbežnost zaneti hitreje in bolj intenzivno.

Prof. dr. Uroš Ahčan je eno osrednjih imen slovenske plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije. Kot estet, predavatelj, pisatelj, Delova osebnost leta 2018 in dolgoletni zagovornik zmernosti je izjemen sogovornik.

Knjiga Vročica tresljajev duše (2025) je zbirka ljubezenskih pisem v obliki pesmi, v katerih Lucija Mulej odpira prostor bližine, duhovne intime in notranje resnice.

Dr. Lucija Mulej se je pogovarjala z dr. med. Polono Podnar o menopavzi, enem najpomembnejših prehodov v življenju vsake ženske.

Je to blef? Marketinški spin? Ali celo resnica, ki je še nismo sposobni objeti? Je koncept odgovornega državljana sodoben, zastarel, provokativen ali zgolj produkt zdrave kmečke pameti, ki nam pravi: česar ne naredimo mi, ne bo namesto nas nihče drug.

Dr. Lucija Mulej se je pogovarjala z dr. med. Polono Podnar o menopavzi, enem najpomembnejših prehodov v življenju vsake ženske.

Žal, hitrost in hipna odzivnost nadomeščata razmislek. Družbene in tehnološke strukture spodbujajo takojšnjo reakcijo – ne refleksije. Naše okolje ni več zasnovano za poglobljen proces mišljenja, temveč za hitro izmenjavo signalov in potrditev.

Ločitve v zrelih letih so v porastu – Ne gre le za osebne zgodbe, temveč za širši družbeni premik – Kako v zrelih letih znova najti točko stika?

Narava se brez drame poslovi, mi pa se borimo z vsako spremembo – Morda nas jesen uči najmehkejše oblike poguma: spustiti.

Kdaj bo družba razumela, da biti samska ni poraz, temveč izbira? Da rodovitnost ni samo biološka? In zakaj še vedno merimo žensko vrednost po materinstvu?

Mame, ki so ljubile brez pogojev, zdaj živijo s tišino – Svet, ki časti pravice, je pozabil na dolžnost – Se še znamo zahvaliti za dano ljubezen?

Ste se že kdaj znašli na sestanku, ki se je začel ob deveti in ob dvanajsti niste vedeli, zakaj ste sploh tam? Sobe so bile polne besed, elektronska pošta je brnela, poročila so krožila – a na koncu niste imeli ničesar oprijemljivega.

Včasih si moškega prepoznal po pokončni drži, čisti besedi in sposobnosti, da zaščiti, kar ljubi. Danes pa ga svet pogosteje presoja po številu kvadratov v lasti, limitu na kartici in zmožnostih lizinga. Čast se je umaknila bonitetnim ocenam. In ljubezen? Tudi ta ni več varna pred logiko transakcije.

Nekoč je med moškim in žensko pel ples dvojine – danes vlada tiha zmeda – Se lahko ponovno naučimo tega plesa, brez da izgubimo sebe?

Moški so v notranjem krču. Ženske pa – samostojne, sposobne, samozadostne – vstopamo v svet, kjer si same kupimo prestiž, same ustvarimo varnost, same prenašamo breme in milino.

Ločitve so postale nova norma, zakoni pa vse bolj dogovorjene zveze interesov in predstav. Ali še verjamemo, da je zakon prostor ljubezni – ali zgolj orodje za upravljanje biološke in socialne ekonomije?

Pogum je ena najstarejših človeških vrlin – in ena najbolj izmuzljivih. Ne biva le v krikih, temveč tudi v zadržanih vdihih. Ne zgolj v manifestih, pač pa v odločnih, a neopaznih korakih. Pogum se ne napaja le iz potrebe po slavi, temveč iz zvestobe. Sebi. Resnici. Tišini.

V času, ko se objektivizira ljubezen, ko človeka, žensko ali moškega, postavimo v vlogo »uporabne vrednosti«, se parametri smiselnosti ljubezni prevrednotijo. Mar res sprejemamo to, da smo vredni le zdravi, uspešni in lepi?

Temačni hodniki podatkovnih centrov brnijo v enakomernem ritmu, medtem ko algoritmi nenehno predelujejo informacije. Milijarde vrstic kode odločajo o prihodnosti poklicev, pravičnosti in celo o tem, kdo bo dobil službo in kdo bo ostal v ozadju. A kdo nadzira t. i. umetno inteligenco (UI)?

Ujeti nekje vmes. Med obrazi odvisnosti, ki so hitro spremenljivi. Spolzka tla, po katerih hodijo tisti, ki se ujamejo v omamo rednega uživanja drog ali vikend »odklopa«, »seans« s to ali ono psihoaktivno snovjo, menda postajajo nova normalnost.

Polona Podnar, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, je nekdanja direktorica Porodnišnice Kranj, ki zelo trezno in brez dlake na jeziku razmišlja o sodobnih trendih ženstvenega in materinskega.

Se vam zdi, da ste neodvisni in avtonomni v svojih odločitvah? Ali sami določate okvirje lastnega mišljenja? Kdo ali kaj usmerja vaše misli in odločitve? Kdo je vaš "čarovnik" – tisti, ki poganja vašo notranjo magijo? Kdo ali kaj je vaše gorivo? Kje pridobivate informacije? Kje jih iščete?

Živimo v času umetno ustvarjenega egocentrizma, pravi dr. Lucija Mulej, ki je izredna profesorica, sociologinja, antropologinja, svetovalka, terapevtka in še marsikaj drugega. Zase pravi, da je človek na poti. Zanima jo ogromno stvari, je radovedna in se še vedno rada uči.

Nedavno smo si na nacionalni televiziji lahko ogledali film o švicarskem ekološkem aktivistu Brunu Manserju in njegovem boju za ljudstvo Penan in njihovo kulturo na Borneu; Vojna v raju že v naslovu nakaže, da je svet dobrote, pohlepa in brezbrižnosti paradoksalen.

Biti dober človek očitno ni več moderno. Ker se od nas pričakuje, da gledamo omejeno. Le z lastnega zornega kota.

Smo res vselej vpeti v polje dvojnega? Tudi med imeti in biti? Zdi se, da se nekateri na vse kriplje trudijo, da bi imeli vse več in več, četudi na račun drugega ali v škodo večine, medtem ko zares redki stremijo k temu, da bi doživeli čim več in bili.

Baje je poletje čas, ko se več pije in je. No, nekateri so ozaveščeni tudi v tem času in sledijo askezi. Čas dopustov prinese oddih, a razkrije marsikaj. Obenem ljudi nagovori, da v lenobnem razpoloženju drugače pogledajo nase.

Prisotnost človeka, ki je rešil že mnogo življenj, je gosta in intenzivna. Dr. Marko Jug, markantni sogovornik, je vodenje UKC Ljubljana prevzel v duhu vere, da ko daš vse od sebe, ko verjameš v dobro, gradiš svet dobrosrčnosti in poštenja.

Lucija Mulej, raziskovalka človeškega duha, proučevalka nezavednega in predvsem dobra opazovalka, o tem, kaj se dogaja z nami, da je vse več ljudi depresivnih, odtujenih, nesrečnih: "Kar je hitro dosegljivo, je nevredno. Kar je plehko, nima odtisa, nima spomina. In tako iz glav bežijo spomini, iz duš vtisi in iz src svetloba."

Vstop v svet spolnosti je lahko prijetna, travmatična ali pa niti posebne omembe vredna izkušnja. O tem, kdaj se v povprečju zgodi izguba nedolžnosti v svetu in pri nas ter zakaj se je pametno že od začetka zavedati razlike med t. i. sveto in demonsko spolnostjo, smo se pogovarjali z ginekologinjo in porodničarko Tinkaro Srnovršnik in antropologinjo ter sociologinjo Lucijo Mulej, anketiranci pa so nam zaupali svoje spomine na prvi spolni odnos.

Izkušnje, znanje in duhovna širina vejejo iz pogovora z izredno profesorico in doktorico sociologije znanosti. Poslovna antropologinja je tudi avtorica knjig, v katerih se dotika človeških globin in odnosov.

Civilizacija napetosti, vsakodnevnih pretresov in stresa. To naj bi bila, po mnenju številnih strokovnjakov, bivalna realnost slehernika. Da smo civilizacija travm, ki sama sebe uničuje, psihonevroimunološko izčrpava, pričajo izsledki epigenetike in sodobne nevroznanosti.

Vse tiste, ki same in samostojno korakajo po poteh "drugorazrednosti", vedo, kako je sobivati brez moža in opore, ki jo nudi njegova socialna vloga, forma, pa četudi je ta pridanič.

Zdi se, da živimo v času, ko je vse gnetljivo in spremenljivo; smo kreatorji lastnih usod. Če nam trenutna barva las ne ustreza, jo spremenimo. Če se nam zazdi, da je Slovenija premajhna za nas, lahko poiščemo srečo drugje. Kaj pa naše telo?

Kadar gre za nas same, recimo za željo po izgubi kilogramov, prenehanje kajenja, pitja ali prenajedanja, odnose ali drugo obsedenost z užitki, smo v dokaj jasnem položaju. Sami smo odgovorni za rezultate in sklepe, ki si jih zadamo kot cilje.

Odnosi, izziv sodobnega časa. Tkati zdrave in stabilne partnerske vezi bi moralo biti srčika našega bivanja. Pa je? In kako stkati take vezi? In katere so tiste, ki jih zamenjujemo z ljubeznijo, v resnici pa so toksične? O tem razmišljamo z zanimivimi sogovorniki v nadaljevanju.

S specialistom plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije prof. dr. Urošem Ahčanom, dr. med. smo se pogovarjali z ostrino uma in toplino srca.

Ni presenetljivo, da je danes modno biti »anksiozen«, tesnoben, občutljiv in nerazpoložen.

Izkaže se, da večina ljudi površno presodi vpliv, pod katerega zapade, ko postanejo nosilci moči: na moč se vsakdo od nas odziva drugače. Tako moč kot nemoč v nas izzoveta mehanizme odpora, defenzivne mehanizme … in nas oblikujeta.

Proti koncu leta hočeš nočeš delamo obračun pretečenih minut, ur, dni in mesecev, ki se vsako leto neustavljivo iztekajo. Obrnemo nov list papirja in novo leto je zopet tu. Trčimo ob minevanje.

Tisti drugi kraj je vselej nekje med tu in tam. Kraj miru, harmonije in počitka. Zanj moramo dozoreti. In sebe postaviti v celoto kot tisti "vogelni kamen", ki razume pojem višjega dobrega.

Ja, treba je misliti na višje dobro. Na celoto, ki diha v ritmu posameznikov. Tako razmišljam jaz. Tako razmišlja, sem prepričana, še marsikdo. Ne verjamem, da iz nič lahko nastane kaj vrednega, trajnega. In le ta, ki diha s celoto, zadiha s polnimi pljuči – ne potrebuje ne terapije ne odveze.

Dr. Iztok Seljak je javnosti najbolj znan kot direktor Hidrie Holdinga, ene vodilnih družb za razvoj inovativnih rešitev za izbrane avtomobilske in industrijske aplikacije.

Pisala nam je bralka, ki počasi izgublja potrpljenje s sinom.

Zaradi študija sem v precepu, nam je pisala bralka.

Kako premagati socialno anksioznost, ki jo doživlja bralka? Ta pri 21 letih občuti stiske ob vsakdanjih opravkih.

Pisala nam je bralka, ki spoznava, da ji nihče ne zna pomagati.

Pisala nam je bralka, ki od partnerja dobiva veliko pozornosti, a jo prevevajo dvomi in nezaupanje.

Pisala nam je bralka, ki ima težave s sprejemanjem sestričinega odnosa do partnerjev, otrok in življenja nasploh.

Težave v spolnosti rahljajo najino vez, nam je pisala bralka.

Pred časom sem zapadla v čuden odnos s človekom, ki ni narcis, a je zelo zaprt vase glede določenih zadev, predvsem preteklosti, a v spolnosti je pravi as.

Na nas se je obrnila bralka, ki nikakor ne uspe izstopiti iz vzorca, kjer se ves čas počuti manjvredno.

Tiziana Cantone je bila mlada ženska. Neapeljčanka, ki je med seksualnim aktom napravljene posnetke poslala petim prijateljem. Naivna je bila.

Pisal nam je bralec, ki ne ve, kaj je prav in kaj ne. Na nas se je obrnil bralec z vprašanjem, ali naj povsem odpre svoja čustva ali naj ostane v varnem razmerju.

Prav je, da tudi svakinji jasno poveste, da jo razumete in podpirate, a da mora razumeti tudi vas.

Počutim se zares slabo, saj sem z njim hodila na terapije in okrog zdravnikov, da bi mu pomagala pri težavi, potem pa odkrila, da me vara z drugo.

Seveda ni nikdar pomislil, da je bil on tisti, ki je bil uporabljen. Da so ga ženske uporabile, ne on njih.

Razšla sva se, ker sem želela, da se loči in odloči zame. Pa se ni. Zdaj, ko sem sama srečala drugega, pa se je ponovno vrnil k meni.

Na videz smo krasna družina. Mož je zelo odprt in prijazen do drugih, meni pa je sposoben narediti marsikaj.

Žena bi najini hčerki razvajala in jima nudila vse, a nobena od njih nima pravih delovnih navad.

Ne razumem je, saj ima čudovitega moža, ki je do nje pozoren, jo ima rad, jo hvali, ji nosi darila in ji ves čas izkazuje ljubezen.

Še redkeje ustvarja iz sebe, priborjenih modrosti in notranjega veselja, ki napaja, hrani in osmišlja. Iz lastnih spoznanj, ki jih je človek premišljeval, pretočil solze, preboril kar nekaj neprespanih noči … se rodijo uvidi, ki so dragocenejši od diamantov.

Bodimo v oporo druga drugi, celoti in seveda moškim. Ki potrebujejo ženske z značajem in ne samooklicanih boginj, ki jih razganja od ponosa in želje po prevladi.

Imam težave z nespečnostjo, ki se je pojavila po prvem porodu.

Sin je bil uspešen športnik, a je po poškodbah opustil kariero in prevzel direktorsko funkcijo v našem podjetju. Od tedaj izvaja teror nad nami.

Ritmi so različni. Vsak od nas se vrti v svojem, sem in tja se pa celo zgodi, da se s kom zares ujamemo v času in prostoru in celo srcih, umih in dotikih.

Hčerka se je po razhodu s prvim resnim fantom zelo zaprla vase. Močno se obremenjuje z lepotnimi trendi in vitkostjo, veliko se ukvarja s športom in zelo malo je. Vse bolj me skrbi zanjo.

Prva ženska na čelu državnega zbora si je za eno od prednostnih nalog zadala dvig komunikacijske kulture v našem hramu demokracije. Pogovarjali smo se, kako so to sprejeli poslanci, o sovražnem govoru, ki preveva vse pore naše družbe, pa tudi o tem, kako so jo kalile težke življenjske preizkušnje.

Rodil se je leta 1960, ko sta Kennedy in Nixon odprla sezono lova na volivce po televiziji, in očitno ga je to zaznamovalo. Kadar kdo preveč naloži, gre na televizijo razložit. Prelomnica v njegovem življenju je bilo leto 1997, ko sta s soprogo Aleksandro ustanovila Šolo retorike Z&Z, in od takrat govori o govorjenju.

Ne razumem, kaj se mi je zgodilo, da sem tako brezupen, ne vem, ali bom še kdaj našel veselje.

S partnerjem sva oba že v zrelih letih, srečujeva se že skoraj celo življenje s prekinitvami. Vse je kot začaran krog.

Pogled skozi okno razkriva nekaj običajnega. Sivina, klasična rutina Slehernika, nežno polzi v pore telesa, da uspava um in počasi, zares počasi prebuja dušo.

S partnerko sva bila več kot leto dni na terapiji. V tem času sva napredovala in rešila nekaj problemov, zlasti z intimnostjo. Veliko bolje se počutiva. A zgodilo se je nekaj čudnega.

S partnerko vzgajava enega skupnega otroka, hčerko, njen sin iz prejšnjega zakona je že polnoleten in dokaj samostojen. Pri vzgoji se med nama krešejo iskre, ki se pri njenem otroku iz prejšnje zveze niso. Sam mislim, da so deklice posebej občutljive, zato bi jo rad navadil na to, da je življenje velikokrat nefer in da se je potrebno postaviti zase in na svoje noge.