V medijih

Danes vemo, da kronični stres ni le psihološka težava. Pospešuje biološko staranje.

Staranje ni enoten, neizbežen proces, temveč preplet bioloških mehanizmov, na katere lahko vplivamo.

Tekmovalnost poleg adrenalina izzove kortizolska in ostala rušilna stanja, ki vodijo v izgorelost, absentizem in izgubo smisla.

Maksilofacialna kirurginja mag. Andreja Eberlinc Krkovič, dr. med., o zdravljenju prirojenih nepravilnosti obraza, odgovornosti kirurga, lepoti, intuiciji in minljivosti.

Pri opazovanju življenja in ljudi se razkrije marsikaj. Predvsem skriti nameni, interesi in želje. V času, ko je človek vreden samo toliko, kolikor naredi in se dokaže, je dobro razmišljati drugače. In sicer o tem, kakšne kariere želimo graditi. Vprašamo se lahko, ali se v karieri obrestuje biti dober in plemenit, ko vidimo predvsem, da se prevečkrat nagrajuje napačne ljudi.

Ko tekmovalna ego obredja v podjetjih postanejo pomembnejša od resničnega dela, ko nastopijo cinizem, nezaupanje in kronična utrujenost, je to znak, da je podjetje v neravnovesju. Kako ukrepati?

Ne srečamo ljudi, temveč predstave o njih. Projekcije krojijo odnose, konflikte in občutek resničnosti.

Zakaj ekipe obstanejo v stanju preživetja in kako nastane organizacijska travma v knjigi 4Q UP pojasnjuje sociologinja in antropologinja Lucija Mulej.

Ni vedno enostavno razločevati žrtev od storilca, jemalca od dajalca, izvornega od kopirajočega. In sposobnost človeške domišljije, zlasti v potvarjanju dejstev in resnic, se žal veča z razvojem rešitev, ki olajšajo individualni trud.

Živimo v času, ki nagrajuje hitrost, učinkovitost in nenehno rast, a pogosto za ceno naše notranje stabilnosti. Izgorelost, tiha odpoved in pomanjkanje smisla so postali stalnica tako v osebnem življenju kot v poslovnem svetu.

Prisluhnite Sensa podkastu z dr. Lucijo Mulej, izredno profesorico, antropologinjo, sociologinjo, pisateljico in svetovalko. V ospredju pogovora je človek v vsej svoji kompleksnosti – njegova notranja pokrajina, zorenje skozi osebno rast, iskanje etične drže ter razmislek o sodobni družbi in duhovnosti.

"Uspeh in koherenca nista ista stvar," pravi Lucija Mulej ob izidu svoje nove knjige 4Q UP.

Epstein. Izjema, skrito pravilo, odmik od normalnosti? Sarajevo safari? Sadizem na pohodu ali čas Sodome in Gomore? Ali le logična posledica sveta, ki uspeh meri v "dosežkih", ne v integriteti?

Prof. dr. Uroš Ahčan je eno osrednjih imen slovenske plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije. Kot estet, predavatelj, pisatelj, Delova osebnost leta 2018 in dolgoletni zagovornik zmernosti je izjemen sogovornik.

Sodobna kultura hipa nas prepriča, da je ljubezen pač kričeča in da je treba iskati v drugem paru oči iskro, ki neizbežnost zaneti hitreje in bolj intenzivno.

Prof. dr. Uroš Ahčan je eno osrednjih imen slovenske plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije. Kot estet, predavatelj, pisatelj, Delova osebnost leta 2018 in dolgoletni zagovornik zmernosti je izjemen sogovornik.

Knjiga Vročica tresljajev duše (2025) je zbirka ljubezenskih pisem v obliki pesmi, v katerih Lucija Mulej odpira prostor bližine, duhovne intime in notranje resnice.

Dr. Lucija Mulej se je pogovarjala z dr. med. Polono Podnar o menopavzi, enem najpomembnejših prehodov v življenju vsake ženske.

Je to blef? Marketinški spin? Ali celo resnica, ki je še nismo sposobni objeti? Je koncept odgovornega državljana sodoben, zastarel, provokativen ali zgolj produkt zdrave kmečke pameti, ki nam pravi: česar ne naredimo mi, ne bo namesto nas nihče drug.

Dr. Lucija Mulej se je pogovarjala z dr. med. Polono Podnar o menopavzi, enem najpomembnejših prehodov v življenju vsake ženske.

Žal, hitrost in hipna odzivnost nadomeščata razmislek. Družbene in tehnološke strukture spodbujajo takojšnjo reakcijo – ne refleksije. Naše okolje ni več zasnovano za poglobljen proces mišljenja, temveč za hitro izmenjavo signalov in potrditev.

Ločitve v zrelih letih so v porastu – Ne gre le za osebne zgodbe, temveč za širši družbeni premik – Kako v zrelih letih znova najti točko stika?

Narava se brez drame poslovi, mi pa se borimo z vsako spremembo – Morda nas jesen uči najmehkejše oblike poguma: spustiti.

Kdaj bo družba razumela, da biti samska ni poraz, temveč izbira? Da rodovitnost ni samo biološka? In zakaj še vedno merimo žensko vrednost po materinstvu?

Mame, ki so ljubile brez pogojev, zdaj živijo s tišino – Svet, ki časti pravice, je pozabil na dolžnost – Se še znamo zahvaliti za dano ljubezen?

Ste se že kdaj znašli na sestanku, ki se je začel ob deveti in ob dvanajsti niste vedeli, zakaj ste sploh tam? Sobe so bile polne besed, elektronska pošta je brnela, poročila so krožila – a na koncu niste imeli ničesar oprijemljivega.

Včasih si moškega prepoznal po pokončni drži, čisti besedi in sposobnosti, da zaščiti, kar ljubi. Danes pa ga svet pogosteje presoja po številu kvadratov v lasti, limitu na kartici in zmožnostih lizinga. Čast se je umaknila bonitetnim ocenam. In ljubezen? Tudi ta ni več varna pred logiko transakcije.

Nekoč je med moškim in žensko pel ples dvojine – danes vlada tiha zmeda – Se lahko ponovno naučimo tega plesa, brez da izgubimo sebe?

Moški so v notranjem krču. Ženske pa – samostojne, sposobne, samozadostne – vstopamo v svet, kjer si same kupimo prestiž, same ustvarimo varnost, same prenašamo breme in milino.

Ločitve so postale nova norma, zakoni pa vse bolj dogovorjene zveze interesov in predstav. Ali še verjamemo, da je zakon prostor ljubezni – ali zgolj orodje za upravljanje biološke in socialne ekonomije?

Pogum je ena najstarejših človeških vrlin – in ena najbolj izmuzljivih. Ne biva le v krikih, temveč tudi v zadržanih vdihih. Ne zgolj v manifestih, pač pa v odločnih, a neopaznih korakih. Pogum se ne napaja le iz potrebe po slavi, temveč iz zvestobe. Sebi. Resnici. Tišini.

V času, ko se objektivizira ljubezen, ko človeka, žensko ali moškega, postavimo v vlogo »uporabne vrednosti«, se parametri smiselnosti ljubezni prevrednotijo. Mar res sprejemamo to, da smo vredni le zdravi, uspešni in lepi?

Temačni hodniki podatkovnih centrov brnijo v enakomernem ritmu, medtem ko algoritmi nenehno predelujejo informacije. Milijarde vrstic kode odločajo o prihodnosti poklicev, pravičnosti in celo o tem, kdo bo dobil službo in kdo bo ostal v ozadju. A kdo nadzira t. i. umetno inteligenco (UI)?

Ujeti nekje vmes. Med obrazi odvisnosti, ki so hitro spremenljivi. Spolzka tla, po katerih hodijo tisti, ki se ujamejo v omamo rednega uživanja drog ali vikend »odklopa«, »seans« s to ali ono psihoaktivno snovjo, menda postajajo nova normalnost.

Polona Podnar, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, je nekdanja direktorica Porodnišnice Kranj, ki zelo trezno in brez dlake na jeziku razmišlja o sodobnih trendih ženstvenega in materinskega.

Se vam zdi, da ste neodvisni in avtonomni v svojih odločitvah? Ali sami določate okvirje lastnega mišljenja? Kdo ali kaj usmerja vaše misli in odločitve? Kdo je vaš "čarovnik" – tisti, ki poganja vašo notranjo magijo? Kdo ali kaj je vaše gorivo? Kje pridobivate informacije? Kje jih iščete?

Živimo v času umetno ustvarjenega egocentrizma, pravi dr. Lucija Mulej, ki je izredna profesorica, sociologinja, antropologinja, svetovalka, terapevtka in še marsikaj drugega. Zase pravi, da je človek na poti. Zanima jo ogromno stvari, je radovedna in se še vedno rada uči.

Nedavno smo si na nacionalni televiziji lahko ogledali film o švicarskem ekološkem aktivistu Brunu Manserju in njegovem boju za ljudstvo Penan in njihovo kulturo na Borneu; Vojna v raju že v naslovu nakaže, da je svet dobrote, pohlepa in brezbrižnosti paradoksalen.