Pismo bralke gre takole:

Sin ima težave z učenjem. Ima tudi odločbo, a sama sem počasi na koncu z živci. Smo urejena družina, povprečna, nič posebnega se nam ne dogaja. Hodimo redno na dopust, stari starši so še živi. Otrokom nič ne manjka.

Tisto, kar ga veseli, pomni in zna na pamet povedati kar koli, težave so pri branju, nič ga ne zanima, in zlasti matematiki. Vse sorte sem že poskusila. Nimamo pa dobrega odnosa z učitelji, držijo se načel, a vsak otrok je poglavje zase.

Opažam tudi, da ga vse manj veseli tudi šport, čeprav je imel vedno nadpovprečne rezultate zlasti pri atletiki. Do bratcev je dokaj indiferenten.

Počasi ga čaka puberteta in sem v skrbeh. Vse manj ga zanima zunanji svet, pa tudi od telefona ni odvisen. Kar lenuhari in zelo rad je.

Veliko berem in razmišljam. Kaj mislite, lahko še kaj naredimo zanj. Kot rečeno, ga obravnavajo v šoli in ima tudi psihologa.

Hvala za vašo pomoč.

 

Več si lahko preberete tukaj.