Hodila sta drug ob drugem, na zimski dan, ko je po dolgem času posijalo sonce, na nebu brez oblačka. Ona in on. V poznih petdesetih. Oblačila na njunih telesih so bila oguljena, že zdavnaj iz mode. On je ob telesu nosil plastično vrečko, ona oguljeno torbico. Lepo počesani lasje z vzravnano držo so kljub vsemu prič ali o
dostojanstvu, ki je ostalo. Odšla sta mimo mene, sivih obrazov, a z lučjo v očeh.

Nekaj sta se sprla, sem čutila. Morda le ugibala. A tok misli je vz valovil spoznanja.

Več si preberite v priloženem dokumentu!