Nora je imela slikovito ime, ki se ni prav v ničemer skladalo z njeno naravo. Že zgodaj v mladosti je sprejela dejstvo, da se človekova duševnost odvija ob ciklih narave.

Ker je sprejemala sebe in raznolikost oblik in pojavnosti, je znala poiskati bisere in skrite tolmune čistosti na poteh, ki so se večini zdele vsakdanje in samoumevne. In ko so ob razglasitvi epidemije vsi hiteli po toaletni papir in zaloge hrane, je Nora počakala. Vedoč, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, si je zadala kar nekaj nalog, med drugim branje knjig, čiščenje in preurejanje skromnega stanovanja ter poglabljanje v tolmune lastne duševnosti. In ko so ljudje protestirali proti vladi in se je javno mnenje vrtelo okoli (ne)nošenja mask, je modro molčala in se pravilom podredila.

Več si preberite na: povezava