Leto, ki je za nami, se počasi poslavlja. Koliko vedrine smo ujeli v čas in spomine? Koliko umov in src smo odprli, prebudili in razveselili? Koliko neiskrenih oseb je pustošilo po čistih svetovih? Koliko nesmiselnih bojev ste bojevali? Ste se komu opravičili? Se je vam kdo?

Odločil se je, da ne bo žrtev nikakršnih okoliščin, še najmanj pa čustvenih stanj, katerim je podlegala njegova mati, ki ga je vselej manipulirala. Sicer ni odraščal sam z njo, a njegova mati si ga je prisvojila, saj je postal njen projekt. Bistvo njenega življenja se je vrtelo okrog njega, njegovih želja, skritih misli in korakov, ki jih je ubiral.

Morda bi zares raje rekla, da jo to nedeljo privlači narava, da bi šla v gore do prve koče in se najedla kislega mleka in zelja ... A če sledi, kakor jo uči njena coachinja, resnici, jo precej bolj privlači trgovinski modni kompleks malo čez mejo in v njem ena od tistih trgovin, v katerih si želiš, da kreditna kartica ne bi imela limita

Zdi se, da živimo v času, v katerem je vse gnetljivo in spremenljivo. Če nam trenutna barva las ne ustreza, jo lahko spremenimo. Če se nam zdi, da je Slovenija za nas premajhna, lahko iščemo srečo drugje. Kaj pa naše telo? Imamo sploh še avtonomijo, da smo očarljivi s svojimi hibami vred ali pač ravno zaradi njih? Ali moramo biti ves čas fit, lepi in prazni?

Njegovo malo podjetje je bilo v odročnem kraju Slovenije. Štelo je 15 redno zaposlenih z nekaj zunanjimi sodelavci za čas sezone, ki je bila za njihovo dejavnost takrat, ko ni zime in zmrzali. Jože, ki je štel več kot petdeset pomladi in žena Marta sta ljudi vodila z jasno vizijo in predvsem zgledom.

Osebna rast, rast dveh oseb, ki življenje gradita skupaj, je lepa, a obenem polna naporov in nepoznanih črk abecede, na katere nas nihče ne opomni.

Sami kreiramo, s svojimi izbirami, sodbami in zapiranjem ali odpiranjem svojih kanalov, kanalov uma, srca in kreacije. A ko prepoznamo stvaritve, pozabimo, da so nastale prek medija naših zaznav ...

Čas, v katerem živimo, se hitro spreminja. Ne samo da nekje obstaja robotka Sophie, ki je na las podobna človeku, ki zna razmišljati in se smehlja; ne zgolj želja po samovozečih vozilih in družbi, ki bi delovala samodejno na avtopilotu vrednot in napredka – ne zgolj to. Težko si sicer zamislimo, kaj od povedanega lahko na kateri koli ravni presega zahteve, s katerimi se srečuje sodoben človek, ki sledi formuli predpisanega uspeha.

Bart, sin bogatega očeta in vplivne mame, lepo, mehko in prijazno pluje čez otroštvo, kjer zelo hitro prepozna, da je njegova družina »boljša« od ostalih. Res je, očka ima dragocen avtomobil, družinska hiša je višja od ostalih, družinske pomočnice urejajo dom in vikend in barko in seznam gostov raznih banketov in sprejemov ter pralnico, kjer seveda nihče ne pere sam. In tako se vpenja v družbo in gradi nevronsko omrežje, kjer njegov jaz in samopodoba iz ene zgodbe o »teče kot po maslu« v drugo zgodbo »lahkotno in srečno« ustvarjata lastno vrednost, ki je seveda utemeljeno višja od drugih.

Kaj pravzaprav pomeni beseda samopodoba? Je niz vzročno-posledičnih povezav, ki v naše življenje prinaša izkustva in izkušnje. Kje točno se pričnejo graditi gradniki, prvi vogelni kamni in stebri uravnotežene samopodobe, je domala znano vsem.

Dobre prakse in razvojna razmišljanja o pomenu in pomembnosti uvajanja agilnosti na področje trajnostno usmerjenega menedžmenta.

What Professor Lucija Mulej Mlakar and Perry Timms, two exceptional minds, definitely share is combining hard-core science with subtle spiritual and subconscious concepts.

Mnogi uspešni ljudje nikoli ne izgubijo stika z realnostjo in njihova duša je enako mehka. Se pa pogosto sprašujejo, čemu vsa ta zavist, negativne misli in frustracije. Zakaj se večina želi postaviti z besedami, in ne z dejanji, idejami, rešitvami ali vsaj s humorjem?

Je zakon množenja, množitve dobrega in slabega. Sveto pismo je polno nakazovanj, kako naj bi nas duhovni zakoni podpirali ali učili. Dokler ne razumemo narave stvari, se nam zdi, da nas duhovni zakoni ovirajo.

Torkov večer poleti. Fantje zraven moje mize drug drugemu že rahlo okajeni hite razlagati, kakšne jutranje navade imajo. Večina si, medtem ko si ščetkajo zobe, v džezvo nalije vodo in počaka, da zavre. Vmes si očistijo zobe. Sledi neke vrste turška kava po naše; torej barcaffe, nekaj sladkorja ali raje natren in primerna količina mleka.

Tako bi lahko povzeli pogovor z estetskim kirurgom in antropologinjo, ki sta nam vsak s svojega zornega kota odstirala obzorje lepega. In nam pokazala, da resnična lepota biva v zanosu, razvnetem srcu in očarani duši – v življenju samem, ki ga tako polno živita

Izr. prof. dr. Lucija Mulej Mlakar v slovenski prostor uvaja poslovno antropologijo in menedžment osebnosti. Razvila je nov pristop k proučevanju človeških značajev ter smer psihosinteze, ki temelji na povezovanju inteligentnosti in inteligenc pod blagovno znamko Budnjani 4Q.

Modrina neba, odsev morja v čolnih in napihljivih blazinah ter vonj po kremah in pivu so verjetno asociacije na poletje, ki nas družijo. Da je počitek boljši kot užitek, vedo povedati tisti, ki so v jeseni življenja še vedno aktivni in odprti do vsega, tako novega kot starega. Da, res je poletni premor vsakomur prinese tisto, kar vrvež delovnih dni zakrije.