Sami kreiramo, s svojimi izbirami, sodbami in zapiranjem ali odpiranjem svojih kanalov, kanalov uma, srca in kreacije. A ko prepoznamo stvaritve, pozabimo, da so nastale prek medija naših zaznav ... 

Prva misel mladega človeka je projekcija. Svet je takšen, hipen, poln preobratov, včasih reda, drugič kaosa. Ko še ni rasti razvoja, so prva opažanja monotona, črno-bela, nestanovitna in labilna. Čas napravi prve zareze dvoma, in se tako odmakne od udobja neizkušenosti ko sivine in barv neizkušeno duhovno oko ne zazna, čut ne resonira podtonov in misel ne zmore poglobitve.

Več si preberite v priloženi kolumni!