Kolumna: Usodna srečanja in aplavz pogumu

Kolumna: Usodna srečanja in aplavz pogumu

Bart, sin bogatega očeta in vplivne mame, lepo, mehko in prijazno pluje čez otroštvo, kjer zelo hitro prepozna, da je njegova družina »boljša« od ostalih. Res je, očka ima dragocen avtomobil, družinska hiša je višja od ostalih, družinske pomočnice urejajo dom in vikend in barko in seznam gostov raznih banketov in sprejemov ter pralnico, kjer seveda nihče ne pere sam. In tako se vpenja v družbo in gradi nevronsko omrežje, kjer njegov jaz in samopodoba iz ene zgodbe o »teče kot po maslu« v drugo zgodbo »lahkotno in srečno« ustvarjata lastno vrednost, ki je seveda utemeljeno višja od drugih. Denar ima moč, opaža, in svet mu odpira vrata in ga obožuje. Uspavan, oboževan in »razcartan« nadaljuje smer iskanja družice, ki je seveda lepa in uslužna, in cel svet se uklanja njegovemu šarmu, ki je privzet, kupljen in brez kančka poguma. A Bartu vztrajno nekaj manjka...

Celotno kolumno si preberite na: povezava

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.