Zadnje mesece je nekoč Skopuh, danes Dajalec premišljeval o vsem, kar ga je v življenju doletelo. Spominjal se je trdega otroštva in vseh naporov, ki jih je bil deležen že zgodaj. Da ga doma niso nikdar upoštevali, kaj šele sprejeli, je spoznal šele takrat, ko se je v drugo poročil in ko je ob ljubeči družini doživljal, da je lahko ljubljen celo tedaj, ko od njega ni nobene koristi.

Zakaj je bil sprva tak skopuh, ni težko razumeti. Kljub bogati družini, v katero je bil rojen, kljub vsemu bogastvu, ki ga je družina imela, so živeli sila skromno. Lahko bi rekli, da celo stiskaško in skopuško. Njegov oče je bil obrtnik, delaven in zelo predan gospodar. Otroke je učil dela in da brez dela ni jela, so izkušali že v otroštvu. Ker je bil zelo živahen in poln vragolij, ga je oče redno kaznoval. Tepež je bil nekdaj običajna vzgojna praksa, a da je očetova grobost nekaj zlomila v duši mladega fanta, je čez leta prepoznala njegova druga žena ... Oče mu je zlomil srce.

Več si preberite na: povezava