Večina ljudstva je v karanteni trenutno v lastnih svetovih, zaposluje jih delo od doma in iskanje smisla v zadovoljevanju osnovnih potreb. A kaj to pomeni za naše duševno zdravje?

Da je telo družbena dobrina, da je identiteta telesa kulturno pogojena in da je poskus nadzorovanja in kaznovanja telesnosti le še eden od številnih možnih odgovorov ideologij sodobnosti, smo lahko opazovali pri spopadanju sveta z raznoraznimi izumi, novitetami, pa tudi grožnjami in nevarnostmi, ki so pretile človeštvu zadnjih sto let. In vsakokrat se je telo discipliniralo s standardi in vzorci, kakšno naj to telo bo, ali pa z odmikom ali npr. izolacijo, ki je najosnovnejši način boja pred klicami in biokemijskimi nevarnostmi, ki pogojujejo okužbe. Od leta 1918 do 1919 je tako španska gripa, poznana tudi kot La Grippe Espagnole ali La Pesadillia, pobila okrog 50 do 100 milijonov ljudi po vsem svetu. Velja za eno najbolj smrtonosnih pandemij v dosedanji človeški zgodovini. Trenutno nas okupira pandemija, ki je »bolj prijazna« in manj usodna.

Celotno kolumno si preberite na: povezava