Zdi se, da nas koronavirus osamlja z nekim globljim razlogom in nam ponuja lekcije, kaj v življenju resnično šteje.

Da je Zemlja naš dom in zares gostoljuben planet, dokazuje že eone let. Da smo ljudje bitja v razvoju svojega potenciala, ki se največ naučijo iz lastnega izkustva dojemanja, pa nas je ponovno opozoril Marko Pogačnik, Unescov umetnik za mir.

Pravi, »da ni pravično gledati na življenje zgolj z vidika človeka in naših potreb po zdravju, hrani in užitku. Na položaj, v katerem smo se znašli pod pritiskom virusa sars-cov-2, bi bilo treba pogledati tudi s stališča Zemlje in njenih bitij. To pa je smiselno samo, če Zemlji priznavamo, da ni samo krogla materije, ampak, ob predpostavki tako imenovane »Gaja teorije«, tudi kompleksna zavest, v kateri smo soustvarjajoč udeležena vsa bitja na planetu, vidna in nevidna«. Ko sem še v mladosti prvič odprla zapise in videnja Pogačnika, sem brez dvoma prepoznala, kako daljnosežne so njegove izpeljave argumentov za dobrobit celote. In ko sva se srečavala v Gibanju za pravičnost in razvoj ob boku dr. Janeza Drnovška, sem zaznala, da svet zares čakajo velike spremembe.

Celotno kolumno si preberite na: povezava